uvod

Nazaj na glavno stran

1 UVOD

Po predpostavkah zgodovinarjev, arheologov, antropologov itd. so ljudje že približno 10000 let p.n.š uporabljali nekakšne diagramske tehnike za reševanje sestavljenih življenjskih problemov. Tako npr. jamski èlovek, ki mu v današnjem èasu pripisujejo izredno nadarjenost za risanje naravnih prvin. Tako so jamski ljudje v svojih znamenitih jamskih risbah upodabljali mnoge prvine iz naravnega okolja. Jamske risbe so dokaj zvesto preslikavali npr. doloèeno žival (plen) in povrhu tega so služile kot nekakšen zemljevid, s katerim so se orientirali po svojih lovišèih. Prav tako so tovrsten zemljevid uporabljali pri sporazumevanju in pri naèrtovanju lova.

V dolgem obdobju razvoja pisave se je èlovek nekoliko oddaljil od slikovnih prikazov in v skladu s procesom družbene stratifikacije slikovne prikaze zamenjal z drugimi znaki (èrkami), ki so bile za veèino ljudi preveè abstraktne. V zgodnjem, srednjem in poznim srednjem veku je še zlasti kršèanstvo s svojimi veljaki okrasilo pisne izdelke z zelo bogatimi slikovnimi prvinami (npr. ornamenti, letve, medaljoni, antropomorfni motivi, zoomorfni motivi, rastlinski motivi), tako je lahko tudi neuki èlovek vsaj malo razumel vsebino doloèene knjige. Tovrstni slikovni prikazi niso imeli zgolj nalogo lepo izgledati, temveè so mnogokrat pomenili tudi nekakšen naèrt za prihodnjo organizacijo verske institucije.

Veè kot deset let po izdelavi raèunalnika ENIAC-a je znameniti znanstvenik Tony Buzan razvil slikovno tehniko miselnih vzorcev (mindmapping). To je bilo po mojem mnenju zares prelomno obdobje pri razvoju drugih bolj specializiranih diagramskih tehnik (Petrijeve mreže, Workflow, Chartflow idr.).

V zaèetku 90- tih let so nastale nove diagramske tehnike (nekakšni slikovni jeziki), ki so se reševanja sestavljenih problemov lotili tudi iz informacijskega vidika. Najbolj prodorni na podroèju razvijanja novega slikovnega jezika so bili Grady Booch, Jim Rumbaugh in Ivar Jacobson. Na koncu 90- tih let se je iz teh prizadevanj razvil enotni slikovni jezik za modeliranje delovnih / poslovnih procesov (UML – Unified Modeling Language).1 Nastanek tovrstnega slikovnega jezika je bil veè kot nujen, saj nam olajša vpogled in v nadaljnji stopnji rešitev sestavljenih informacijskih in organizacijskih problemov. Povrhu tega je tudi po mnenju mnogih psihologov slikovni jezik bolj naraven kot to je manj oprijemljivi pisani jezik.

UML je po mojem mnenju resnièno omilil poplavo razliènih slikovnih tehnik in s tem poveèal bolj kakovostno sporazumevanje med razliènimi strokovnjaki, ravnatelji (managerji), izvajalci, programerji in drugimi. Veè kot pomembno je, da se lahko glede naèina prikaza in razreševanja zapletenih problemov v družbi opredelimo za nek skupen jezik in ga prilagodimo posebnemu okolju, v katerem obstajajo sistemi in v katerih potekajo številni procesi ter druge gibljive prvine (npr. nepredvidljive okolišèine, ki niso bile naèrtovane in so nekakšen skupen proizvod okolja, sistema in procesa – npr. inflacija, stres, virusna obolenja idr.).

Spletne knjigarne (in druge elektronske trgovine, še zlasti spletna prodaja avtomobilov idr.) so dosegle v razvitih državah veliki uspeh (zgodba o uspehu svetovne znane elektronske knjigarne Amazon.com, ki je zaèela takorekoè iz nièle in si z bogatimi povezavami ustvarila pravi imperij).

Spletne knjigarne so delovni sistemi, ki se prav tako ukvarjajo s poslovanjem in z maksimiranjem dobièka kot klasiène knjigarne in se po principu od njih bistveno ne razlikujejo. Pri nas v Sloveniji spletne knjigarne (spletne trgovine za prodajo avtomobilov so bile najbolj uspešne idr.) niso dosegle takšen uspeh kot so mnogi prièakovali, kajti èe pogledamo RAZISKAVE INTERNETA V SLOVENIJI (RIS) z leta 2002 lahko ugotovimo naslednje:2

Reprezentativna telefonska anketa 2002/2003, izvedena v decembru 2002 (n=1000) med slovenskimi podjetji je pokazala razmeroma protislovne trende. Po eni strani opažamo nadaljnjo hitro širitev e-poslovanja: 93% podjetij uporablja internet, 58% podjetij pa uporablja e-poslovanje (dokaj velika razlika). Hkrati s tem pa- z izjemo velikih podjetij- v primerjavi s prejšnjimi leti izrazito narašèa tudi delež podjetij, ki ocenjujejo da jim obstojeèa informacijska tehnologija (IT) povsem zadošèa za naslednjih 12 mesecev. Veèina podjetij prièakuje (v obdobju dveh do treh letih), da bo e-poslovanje postalo standard v njihovi panogi, èeprav se podobne napovedi iz leta 1999 niso uresnièile. Hkrati s tem pa razmeroma redka podjetja v naslednjih petih letih prièakujejo, da bodo ustvarila veè kot tretjino prihodkov na medmrežju. Tudi strinjanje s trditvijo, da Internet poveèuje prihodke, je razmeroma nizko, v bistveno veèji meri pa se podjetja strinjajo, da uvajanje interneta poveèuje produktivnost. Posebej pa velja izpostaviti, da se optimistiène napovedi s preteklih let v glavnem ne uresnièujejo, èeprav e-poslovanje v vseh pogledih hitro napreduje. V okviru aplikacij e-poslovanja posebej hitro narašèa raba e-banèništva ter elektronsko naroèanje. Veè kot polovica (53%) podjetij tudi sprejema on-line naroèila, kar predstavljajo že slabo desetino skupnega števila naroèil. Pri tem pa se posebej izrazito kaže problem nepovezanosti sistemov za e-poslovanje v siceršnjem informacijskem sistemu v podjetjih.

Raziskava je bila izvedena konec leta 2002 in nadaljuje raziskave RIS 1996-2001. V tokratno telefonsko anketo med 1200 podjetji so bila vkljuèena vsa podjetja oziroma družbe, izvzeti so bili le samostojni podjetniki, ki so bili analizirani v posebni raziskavi. V prièujoèem poroèilu je podrobno predstavljena razmeroma zahtevna metodologija ankete, predvsem pa postopek izraèunavanja populacijskih vsot.
Sicer pa osnovni rezultati kažejo nadaljnjo hitro širitev interneta in ICT med podjetji, kar Slovenijo uvršèa visoko tudi v mednarodnih primerjavah:

• dostop do interneta imajo vsa veèja podjetja, skupno devet desetin vseh podjetij
• spletno predstavitev ima dve tretjini velikih, skupno dobra tretjina vseh podjetij
• med zaposlenimi je 40% uporabnikov raèunalniške opreme
• tretina zaposlenih ima dostop do interneta

V poroèilu je prikazano tudi raèunalniško izobraževanje, ki je v letu 2002 potekalo v dveh tretinah (2/3) velikih podjetij, vendar le v desetini najmanjših podjetij. Analizirana so tudi vprašanja zasebne uporabe interneta med zaposlenimi, kjer se je izkazalo, da je problem prisoten le v veèjih podjetjih, v splošnem pa je to v Sloveniji zelo redko urejeno s formalnim pravilnikom. Anketa tudi nakazuje nadaljnjo porast v poznavanju izobraževanja na daljavo. V pogledu varnosti in vdorov pa se je izkazalo, da je v letu 2002 nekaj odstotkov podjetij že doživelo krajo uporabniških imen, škodljiv poseg v programsko opremo ter neavtoriziran vdor v omrežje, veè kot polovica - med srednjimi in velikimi podjetji celo tri èetrtine- podjetij pa je imela težave zaradi okužbe raèunalnikov z virusi.

Spletne knjigarne oziroma spletne trgovine imajo po mnenju ljudi z leta 2002 veliko pozitivnih lastnosti kot npr. dostop do spletnih trgovin skoraj povsod po svetu – skoraj neomejena izbira, neodvisnost od obratovalnega èasa, nižje cene proizvodov, kot v klasiènih trgovinah, dostava na dom, oziroma možnost takojšnjega prenosa posameznih artiklov s spletnih strani (raèunalniški programi, fotografije, digitalno èasopisje ipd.). Potrošniki se za spletni nakup odloèijo raje za cenejše izdelke in manj za veèje izdelke, ki jih je potrebno najprej preizkusiti. Tako po spletu naroèajo in kupujejo npr. raèunalniško programsko opremo, manjše dele raèunalniške strojne opreme (npr. RAM, trdi diski, grafiène in zvoène kartice), knjige, glasbeni CD-ji, videoposnetki (npr. v formatu AVI – filmi) manj pa šolskih in pisarniških potrebšèin.

Od slovenskih spletnih knjigarn beleži najveè obiska DZS, nakar šele spletna knjigarna EMKA, a ostale precej nazadujejo. Spletna knjigarna DZS ima zgolj 2500 registriranih strank, kar je kot vodilna spletna knjigarna v slovenskem prostoru izredno malo.3

Poglavitni vzroki sorazmernega neuspeha slovenskih spletnih knjigarn so po mojem mnenju majhen trg, mentaliteta ljudi tako strank kot tudi zaposlencev (nekoliko slabša poslovna kultura npr. s strankami), sorazmerno velik odpor do uvajanja koristnih novosti, izboljšav idr., slabši naèrt za pridobivanje strank k nakupu proizvodov preko spleta (npr. mnogo šolskih zavodov in knjižnic raje kupujejo knjige s pomoèjo trgovskega posrednika, èeprav pri tem plaèajo višjo ceno in to v kljub nedobièkonosnemu položaju, ki ga imajo v družbi, kar pomeni, da vseskozi preživljajo finanèno pomanjkanje), manj uèinkovito informiranje ljudi tako znotraj kot zunaj podjetja itd.

Elektronsko poslovanje je zelo zajeten pojem, v katerega uvrstimo tudi spletno poslovanje. Prav spletno poslovanje (kot že prej omenjeno) pa v Sloveniji na podroèju spletnih knjigarn ni doseglo takšne uspehe kot onstran naših meja. Do spletnih knjigarn so slovenski potencialni kupci (npr. nekatera podjetja, zavodi, posamezniki) nekoliko zadržani, èeprav pa je ob tem potrebno poudariti, da se ta zadržanost pred spletnim poslovanjem postopoma zmanjšuje. Prav to dejstvo pa me napelje k optimistièni domnevi, da bo èedalje veè ljudi le sprejelo možnost za spletni nakup in prodajo tako izdelkov kot tudi storitev. To pa je po mojem mnenju ugoden trenutek za ukrep – za dodajanje spletne aktivnosti. Strankam in potencialnim strankam je potrebno nekaj ponuditi, tako da so prej pripravljeni kupiti doloèen izdelek, ki ga ponuja spletna knjigarna, vendar pa mora biti tovrstna spletna knjigarna na spletu vidljivejša in povrhu tega moramo poznati zmogljivosti, potrebe / želje in navade ljudi (še zlasti informacijske navade – kognitivni slog pri iskanju informacij, podroèja zanimanja strank itd.). Pri dodajanju aktivnosti glede spletnega poslovanja sem pomislil na sistematièno urejen (UDK – Univerzalna decimalna klasifikacija) MMIS (vkljuèuje osnovna znanja za širok krog ljudi, mnenja strokovnjakov, nasvete, telekonference, didaktiène programe, teèaje npr. za zaposlence, stranke, svetovalne dejavnosti na spletu itd.) in prodajnega kataloga spletne knjigarne. Sistematièno urejen MMIS in prodajni katalog bi bila na spletu slikovno prikazana vzporedno, tako da bi tudi prodajni katalog bil urejen po UDK-ju.

1.2 Namen / cilj seminarske naloge

1. S pomoèjo “CASE” orodja Rational Rose Enterprise edition 2003, ki vkljuèuje tudi diagramske tehnike UML-a (Unified Modeling Language = enotni slikovni jezik za modeliranje sistemov, še zlasti delovnih / poslovnih) nameravam po kljuènih prvinah prikazati spletno knjigarno EMKA, ki vkljuèuje razliène dejavnosti (npr. elektronsko naroèanje in prodaja knjig itd.).
2. Dodati nameravam spletno aktivnost MMIS, ki bi na spletu nastopil vzporedno s spletnim prodajnim katalogom, nekakšna baza znanja, ki bi pritegnila širok spekter ljudi (tudi strokovnjake – deloma bi to bil tudi ekspertni sistem znanja, npr. usposabljanje zaposlencev in drugih udeležencev za koristna raèunalniška znanja). MMIS kot tudi spletni katalog bi bila urejena po sistemu UDK.
3. Prikaz dobrih in slabih strani, ki bi jih tovrstna izboljšava spletnega poslovanja tej organizacijski enoti doprinesla.

1 Podatke sem dobil v viru (Fowler, M & Scott, K., 1999)

2 Spletni vir: http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid=43 (2003-06-25)

3 Podatek sem dobil od vodje spletne knjigarne DZS s pomoèjo telefonskega pogovora dne 08.06.2003!

Nazaj na glavno stran