9.0 Pogled v prihodnost za MMIS
Pri uvajanju dodatne aktivnosti MMIS v delovni / poslovni sistem spletne knjigarne EMKE ne gre za spremembo sistema, kajti vse spletne prvine ostanejo takšne kot so bile poprej. Dodajanje aktivnosti pomeni nekakšna optimizacija delovnih / poslovnih procesov in je ena od njenih pristopov. V kategorijo optimizacije delovnih procesov spadajo tudi naslednji pristopi: podpora s sodobno informacijsko tehnologijo, spreminjanje sosledja aktivnosti (spreminjanje vrstnega reda posameznih dejavnosti) in izločanje mrtvih rokavov.15
Sleherni informacijski sistem (IS) potrebuje določeno obdobje za pozitiven razvoj. Prav tako mora biti IS prilagojen delovnemu / poslovnemu sistemu kot tudi okolju. Če upoštevamo zapisano bi lahko predpostavil, da bi MMIS v poznejšem obdobju svojega obstoja postal ne samo dodatna aktivnost, temveč gonilna sila podjetja EMKE in nekakšen koordinator med drugimi podjetji, zavodi itd. Na naslednji strani vam bom prikazal paketni diagram, ki poskuša prikazati, v kako zajeten IS bi se MMIS lahko razvil.
9.1 Paketni diagram MMIS
9.2 Diagram 24: MMIS EMKE v prihodnosti
Menim, da je slikovni prikaz dovolj zgovoren in da ne zahteva dodatnega opisa. Paketni diagrami so še zlasti zelo primerni, kadar želimo orisati in opisati zelo sestavljene vsebine. Naj kot zanimivost še dodam slikovno podobo MMIS, ki naj bi bil urejen po UDK-ju in znotraj UDK področij bi bile informacije razvrščene v nekakšne televizijske in radijske programe. UDK je zelo primeren za razvrščanje različnih odnosov med različnimi področij. Zmanjka pa mu prave moči pri razvrščanju polihierarhičnih odnosov (še zlasti za razvrščanje interdisciplinarnih znanosti je zaenkrat manj primeren). UDK je zaradi svoje številčne osnove (vrstilci) in zaradi interpunkcijskih znamenj (npr. matematični simboli +) zelo prijazen tudi do računalniške obdelave podatkov. Na koncu 90- tih prejšnjega stoletja je nastala globoka težnja po ureditvi informacij na medmrežju t.i. zmanjševanje informacijskega kaosa. V ta namen so Nemci razvili projekt Gerhard (German Harvest Automated Retrieval and Directory), pri katerem uporabljajo UDK osnovo. Ta iskalnik zna najdene spletne dokumente avtomatično razvrščati po vsebini (avtomatična klasifikacija spletnih listin). Leta 2002/3 so strokovnjaki ugotovili, da bi bilo potrebno iskalnik predelati v nekakšen UDK leksikon, da bi s tem pospešili proces avtomatizacije razvrščanja spletnih dokumentov.16
S pomočjo UDK je poleg celotnega človeškega znanja možno klasificirati tudi dejavnosti, predmete, orodja, materiale, metode itd.
9.3 Slika 1: UDK TV MMIS in spletni katalog
Slika 1 prikazuje fragment, kako si predstavljam dodatno aktivnost MMIS na spletnih straneh EMKE. UDK področja so razdeljena od 0 – 9 (UDK področje 4 je prazno). Kot primer sem vzel UDK področje 54 oziroma kemija. Spletni obiskovalec (morda tudi prihodnja registrirana stranka) lahko na tej strani najde veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne povezave, videopredstavitve, cene knjig ali drugih medijev v zvezi s kemijo itd. Spletne strani MMIS bi bile razdeljene na dva dela. Na levi strani spletne strani MMIS, bi spletni obiskovalec lahko našel veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne povezave, videopredstavitve itd. v obliki sporedov (razvrščenost tudi na datum in čas), medtem ko bi na desni strani MMIS lahko pogledal spletni katalog, kjer bi bile predstavljene cene knjig ali drugih medijev v zvezi s kemijo, vsebinski povzetki itd. Na takšen način bi bil tudi spletni katalog razvrščen po UDK področjih. Slika sonca prikazuje, da bi spletni obiskovalec lahko stopil v stik z različnimi uredniki MMIS preko videofona (zvok in slika) ali pa preko navadnega telefona (gl. sliko telefona). V tej seminarski nalogi sem podal zgolj en primer, kajti na MMIS bi lahko našli naslednja področja knjižničarstvo, filozofija, psihologija, družbene vede, druge naravoslovne vede, medicina, obrtništvo, založništvo in inženirske vede, umetnost in šport, književnost / jezikoslovje in arheologija, geografija, zgodovina, skratka vso človeško znanje.
9.4 Dobre strani MMIS
9.4.1 Slabe strani MMIS
15 Podatke sem povzel z vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 104.
16 Vir: http://www.gerhard.de/info/gerhard2.html in http://www.bui.haw-hamburg.de/pers/ursula.schulz/automat-ie/ergebnis7.html (2003-02-15)