meta

Nazaj na glavno stran

2.1 Osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja

2.2 Diagram 1: Osnovni metamodel za modeliranje poslovnega sistema5

Metamodel z vidika poslovnega modeliranja je model osnovnih poslovnih zasnutkov in razmerij med njimi, skratka je nekakšen model vseh ostalih modelov (univerzalni model). Diagram 1 pomeni primerek metamodela, ki je v bistvu razredni diagram, v katerem je sleherni koncept zajet kot razred in razmerja med razredi so prikazane kot asociacije.

S tem metamodelom bi lahko prikazali odnose za različna problemska in ciljna področja (npr. za učne procese, za gospodinjstva, za trženjske raziskave, za jezikovne analize idr.), vendar ga bom uporabil kot podlago za poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKE. V nadaljevanju vam bom prikazal diagram cilja, ki je tudi v obliki razrednega diagrama in že bolj konkretno opredeljuje problemsko in ciljno področje.

Problem, ki se pojavi ob postavitvi cilja je kot vidimo na sliki 1 tudi asociativno povezan s seboj, kar ne pomeni nič drugega, kot da se le-ta lahko navezuje na finančne, organizacijske, informacijske in človeške probleme (kadrovski problemi).6 V nadaljevanju diagrama 1 vidimo, da je proces asociativno povezan s ciljem, ki je prav tako povezan s samim sabo (podobno kot problem), cilj je povezan s procesom, ki spreminja uporabo določenega vira (mu lahko spremeni tudi obliko, kakovost, količino, skratka stanje ipd.). Pri bolj učinkoviti komunikaciji med procesom in virom si pomagamo z vmesnikom (v našem primeru računalnikom). Tudi proces je asociativno povezan s seboj (poslovni proces, organizacijski - ravnateljevalni proces), vendar je tudi vezan na dogodke. Tako cilj kot tudi proces sta povezana s pravili, le s to razliko, da poskuša denimo vodja prodaje v poslovnem procesu nadzorovati npr. stroške, medtem ko lahko cilj ustvarja pravila in hkrati je vezan na dosledno izvajanje pravil. Kot vidimo na sliki 1, se nase sklicujeta tudi razreda vir in pravilo in sta ob tem med sabo povezana v smeri uporabe vira. S tega metamodela lahko tudi razberemo, da se pravilo specializira na razred ovira, razred izpeljava in razred obstoj, kajti pravila lahko pri poslovnem sistemu predstavijo ali pa celo povzročajo ovire, izpeljave in omogočajo ali pa tudi onemogočajo obstoj (desna stran diagrama 1). Na levi strani diagrama 1 vidimo, da se vir členi na predmet (ta se členi na konkretno in naprej na ljudi) ter na informacijo (informacija se členi na abstraktno in to na zamisli). V tem metamodelu sem tudi prikazal asociacijo med ljudmi in zamisli, kar je zelo pomembno z vidika manj otipljivih in težko izmerljivih storitvenih dejavnosti. Števnost sem prikazal s simbolom “n” in številko (npr. 1..n pomeni nivo števnosti s spodnjo in zgornjo mejo, pri “n” je naveden zgolj zgornji nivo).

2.3 Diagram cilja (poslovni vidik)7

2.4 Diagram 2: Pridobivanje strank s pomočjo uvedbe MMIS

Diagram 2 je v bistvu diagram objektov, ki prikazuje objekte in odnose med njimi. Ta ciljni (problemski) diagram je že precej konkreten, saj določa glavni cilj pri poslovanju in t.j. pridobivanje čim več strank. Merska enota so registrirane stranke, ki jih je pri EMKI okoli 2500 (gre za oceno), kar je po mojem mnenju celo za slovenske razmere izredno malo. EMKA je glede obiskanosti in prodaje svojih proizvodov in storitev na lestvici slovenskih spletnih knjigarn uvrščena na drugem mestu. Pri nas v Sloveniji je še zlasti na knjižnem trgu položaj precej nenavaden. Glede proizvodnje knjig na število prebivalcev je Slovenija v Evropi precej na vrhu, a kar se tiče prodaje knjig položaj ni več tako zavidljiv. V Sloveniji beležijo tudi precejšnjo število izposoj na število prebivalca po knjižnicah, vendar sem ugotovil, da največ berejo šolarji, dijaki, študenti, profesorji, ki pa večinoma nimajo visoko kupno moč (to zgolj mimogrede, da sem opisal položaj knjige v Sloveniji). Prav zaradi takšnega položaja knjigarne in knjige v Sloveniji (v knjigarnah ljudje večinoma nakupujejo knjige) sem kot ciljno vrednost določil zgolj 10000 registriranih strank. Registrirane stranke v EMKI so t.i. znane stranke (uredniki in ravnatelji spletne knjigarne poznajo njihova imena in priimke, hišne naslove, elektronske naslove idr.). Prav tako se na spletnih straneh EMKE pojavljajo tudi anonimne stranke, ki večinoma kupujejo manj proizvodov in storitev EMKE. V diagramu 2 lahko vidimo, da je cilj razčlenjen na tri podcilje, ki tudi nekoliko razkrijejo identiteto strank:

  1. Veliko spletnih obiskovalcev è anonimne stranke (identiteta nepoznan). Količinski cilj. Podkategorija 1 je “Pregledni notranji iskalniki”, kajti če so spletne strani nepregledne in zelo zajetne se ljudje usmerjajo drugam (količinski cilj). Podkategorija 2 predstavlja kakovostni cilj in predvideva, da bi morale imeti stranke kakovosten dostop do različnih medijev. Podkategorija 3 je cilj količinskega značaja, saj predvideva, da se število strank poveča, če je hiperpovezava spletne knjigarne vidna tudi na spletnih straneh drugih podjetij, zavodov ipd. To problemsko področje je še dodatno opredeljeno v štirih beležkah (note gl. spodnji del diagrama 2).
  2. Registrirane stranke è identiteta je znana. Kakovostni cilj (kakovostne stranke so redne stranke). Podkategorija je “Ponudi ugodnosti” pri registraciji, kajti sicer se stranke težje odločijo za registracijo (kakovostni cilj).
  3. Naročniki - identiteta poznana šele takrat, ko izpolnijo naročilo (v tem primeru lahko gre tako za registrirane kot tudi za anonimne stranke). Kakovostni cilj.

Cilj, ki ga ni možno popolnoma razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki potuje preko puščice odvisnosti (dependency – prekinjena črta in puščica) in z izrazom “{incomplete}”, a cilj, ki ga je možno razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki poteka preko puščice odvisnosti in z izrazom “{complete}.

Iskalci ugodnih cen (ponudi ugodne cene) è npr. lahko gre za stranke z nižjo kupno močjo. V tem primeru gre lahko, tako za znane kot tudi za neznane stranke. Količinski cilj (z ugodnimi cenami lahko pridobimo veliko število strank). Je podkategorija “Veliko naročnikov”! Podkategorija 2 je “Dodatne storitve za naročnike” (kakovostni cilj).

Ta ciljni diagram obravnava zgolj en temeljni cilj v zvezi s poslovanjem spletne knjigarne EMKE. Drugi temeljni cilji niso osrednji del moje seminarske naloge, a naj le kot zanimivost dodam, da imajo drugi temeljni cilji svoj lasten diagram.

 

3 Posnetek delovnega / poslovnega sistema EMKA8

3.1 Diagram 3: Alterjeva piramida delovnega / poslovnega sistema

1.) Stranke: na sliki 3 lahko vidimo, da EMKA posluje z različnimi profili strank. To so podjetja (npr. kupujejo pisarniške potrebščine), zavodi (npr. šole kupujejo učbenike oziroma šolske knjižnice), samostojni podjetniki (npr. kupujejo programsko opremo za risanje) in posamezniki (npr. nakup igrač, šolske potrebščine ipd.). Stranke so lahko registrirane, neregistrirane ali pa naročniki (registrirane in neregistrirane stranke). Na žalost mnoge šole oziroma šolske knjižnice večinoma raje poslujejo s trgovskimi zastopniki, čeprav ob tem plačajo višjo ceno za knjigo. Prav na tem področju spletna knjigarna EMKA izgubi mnogo strank, katere bi se izplačalo pridobiti na svojo stran! Ponovno poudarjam, strankam je potrebno ponuditi več, zato dodatna aktivnost MMIS na spletnih straneh EMKE ne bi bila odveč. Kako naj določena organizacijska enota uspešno posluje, če v poslovnem procesu ne pritegne svoje najboljše stranke? Prav gotovo je, da so to šole, fakultete in knjižnice!

  1. Proizvodi in storitve: Naslednji nivo v Alterjevi piramidi so proizvodi in storitve. EMKA prodaja knjige, revije, neknjižna gradiva (npr. zemljevidi), elektronska gradiva (npr. didaktični programi na CD-ROM-ih, igrače, šolske potrebščine (npr. šolske torbe, zvezke ipd.). Glavni artikel EMKINE prodaje je knjiga. Sedanji položaj EMKE glede ponudbe in prodaje storitev je sorazmerno skromen oziroma klasične narave (npr. storitve dostave blaga na dom, svetovanje v dokaj skromnem obsegu ipd.). Na spletnih straneh EMKA je možno najti tri hiperpovezave, ki so posvečene izobraževanju (npr. tečaj angleščine). Multimedijskih predstavitev na straneh EMKE pravzaprav ni, razen če bi k temu prišteli besedila z gibajočimi reklamnimi pasicami. EMKINE strani so po mojem mnenju premalo transparente in po vsebinski strani samozadovoljivo ponudijo tisto, kar je pač treba. Mnenja sem, da je strankam potrebno ponuditi nekaj več. Z ustrezno strategijo, poslovno kulturo in požrtvovalnim delom bi bilo možno pridobiti več strank. Prav dodajanje aktivnosti MMIS bi lahko odpravilo to pomanjkljivost s široko, hitro, kakovostno in bogato ponudbo različnih storitev, ki bi bile nekatere celo brezplačne (npr. videoposnetki z didaktično vsebino, tečaji matematike za šolarje, itd.)
  2. Delovni / poslovni proces: je prikazan v diagramu 3 kot tretji nivo v hierarhiji Alterjeve piramide. Sestoji se iz prodaje proizvodov in storitev, vzdrževanja (npr. posodabljanje spletnih strani), svetovanje strank (npr. po elektronski pošti), zaposlencev, poslovnih družabnikov, služba dostave (transport in skladišča), nabavna služba, sprejemanje naročil, evidentiranje računov idr. Spletna knjigarna EMKA je krepko podvržena vplivom založbe Mladinske knjige. Mnenja sem, da bi nekoliko višja stopnja avtonomije te spletne knjigarne bila pozitivna, še zlasti glede pripravljenosti na koristne izboljšave (organizacijske, informacijske, kadrovske itd.). V bistvu spletna knjigarna EMKA deluje bolj kot ne v vlogi nekakšnega priveska neke bolj vplivne organizacijske enote. Kot primer bi podal spletne knjigarne npr. Amazon.com, John Wiley, Barnes and Nobles, ki zelo uspešno poslujejo, že tudi zaradi tega, ker je njihov položaj dokaj samostojen (pomembne odločitve v zvezi npr. z raziskavo potrošniškega in nabavnega trga so v njihovih rokah). Dodatna aktivnost MMIS pri spletnem poslovanju EMKE bi po mojem mnenju bila uspešna zgolj takrat, če bi lahko ta organizacijska enota o ključnih vsebinah (raziskava strank, lastna finančna služba, ravnateljevanje v zvezi z IS itd.) samostojno odločala.
  3. Udeleženci – Informacija – Tehnologija:
  1. Udeleženci: Kot vidimo na diagramu 3 so udeleženci (udeleženci lahko tudi odigrajo vlogo stranke) zaposlenci (ravnatelj, programer, urednik, računovodja, oseba za stike z javnostjo, raziskovalec trga in tržni analitik, oglaševalec, svetovalec), poslovni družabniki (to bi lahko bila druga podjetja, sponzorji), kakovostni zunanji sodelavci (npr. honorarna dela glede izdelave koristnih spletnih gradiv), delničarji, razna ministrstva, zavodi, samostojni podjetniki, ki bi se želeli na spletu predstaviti tudi s pomočjo svetovalne dejavnosti npr. na področju pravilne izbire pralnih strojev itd.) in nenazadnje so tukaj še razni delničarji in sofinancerji. Z dodatno aktivnostjo MMIS pri spletnem poslovanju spletne knjigarne EMKA bi lahko lažje navezovali stike z drugimi podjetij, zavodi, podjetniki, posamezniki, družinami (npr. spletna svetovalna videokonferenca pri vzgoji predšolskih otrok idr.). Prav to našteto pa zahteva ravnatelja (managerja), ki bi znal pritegniti različne udeležence in ustvarjati koristne in kakovostne povezave med njimi. Naj kot primer navedem spletno knjigarno Amazon.com, ki je leta 1994 pričela svoje delovanje s precej majhnim skladiščem, vendar pa je že takrat imela odlične povezave z raznimi zakupniki knjig, založbami, šolami, računalniških podjetij idr. Kljub vsemu pa je bila svetovna javnost zelo presenečena nad njenim hitrim vzponom, kajti že leta 1996 je Amazon.com zrastla v pravega podjetniškega velikana in tako postala vodilna spletna knjigarna v svetu!
  2. Informacija: Ključne informacije morajo biti ljudem pravočasno in natančno na voljo, tako za vse udeležence kot tudi za stranke. Transparentne morajo biti informacije v zvezi z ugodnimi nakupi, koristnimi storitvami, izobraževanjem na spletu, s prodajo (za zaposlence) in pomembnimi odločitvami glede prihodnjega poslovanja. Dodatna aktivnost MMIS pri spletnem poslovanju EMKA bi lahko precej zapolnila te vrzeli.
  3. Tehnologija: pod tehnologijo pri spletnem poslovanju razumemo zmogljive računalniške sisteme (strežniki), hitrost prenosa različnih podatkov, visokokakovostno strojno in programsko opremo. Prav tako lahko pod tehnologijo navedemo kakovostna transportna sredstva in kakovostne podatkovne baze o zalogah v skladišču, kar v precejšnji meri pospeši čas dostave blaga stranki. Za dodajanje aktivnosti MMIS pri elektronskem poslovanju je področje tehnologije seveda ključnega značaja, kajti brez zmogljivih in hitrih strežnikov ni možno učinkovito delovanje MMIS. Prav pri sofinanciranju je področje tehnologije tudi močno povezano s področjem udeležencev, ki bi jih bilo potrebno prepričati za investicijo.

5.) Kontekst – Infrastruktura:

  1. Vsebinska zveza (kontekst) – organizacija, tehnika, konkurenčnost, ravnotežje.
  2. Osnovna zgradba (Infrastruktura) – človeški vir, tehnični viri, izobraževanje kadra, računalniki.

5 Pri izdelavi metamodela sem se vzgledoval po naslednjem viru: Erikson, H. & Penker, M.(2000). Business modeling with UML. New York [etc.]: John Wiley & Sons, cop. na strani 65.

6 Zamisel se mi je porodila ob preučevanju naslednjega vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 3; slikovni prikaz 1.2..

7 Vzgledoval sem se po shemi (Erikson, H. & Penker, M., 2000, str. 103)

8 Pri izdelavi slikovnega prikaza sem si pomagal z virom: Alter, S.(2002). Information systems : a foundation of E- business. Upper Saddle River : Prentice Hall, cop. na strani 46.

Nazaj na glavno stran



Datenschutzerklärung
Kostenlose Homepage von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!